Dnevnik - članek o prenovah frizerskih salonov Lassana

02.04.2019

V časopisu Dnevnik je bil objavljen poglobljen članek o že več kot deset let trajajočem projektu prenove frizerskih salonov Lassana. Avtor članka je Mateja Panter

 

Zgodbe frizerskih salonov / Mateja Panter, Dnevnik

 

V arhitekturnem projektivnem podjetju Prima, ki je bilo ustanovljeno leta 1990, se večinoma ukvarjajo z arhitekturnim načrtovanjem in svetovanjem za projekte različnih meril, od urbanističnega načrtovanja, arhitekture, notranje opreme do oblikovanja.

Načrtovanje v biroju temelji na multidisciplinarnem pristopu – pri projektiranju sodelujejo s strokovnjaki z drugih področij in skupaj z njimi koncipirajo rešitve. V različnih obdobjih v studiu načrtuje od štiri do osem arhitektov.

Med letoma 1998 in 2005 so se mu pridružili arhitekti Ariana Furlan Prijon, Jernej Prijon in Vid Razinger, ki so vsi diplomirali na Fakulteti za arhitekturo UL in kasneje pridobili naziv pooblaščenih arhitektov pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije. Za njimi so projekti različnih javnih in zasebnih vsebin ter dimenzij, med katerimi so Vikend na Jasni (Kranjska Gora, 2010–2016, J. Prijon in V. Razinger), Urgenca Šempeter (Šempeter pri Gorici, 2008–2015, J. Prijon in V. Razinger), Hiša v Kosezah – žepna vila (Ljubljana 2012–2016, J. Prijon in V. Razinger), Muzej jaslic na Brezjah (prenova objekta in prostorska postavitev razstave, Brezje, 2016, A. Furlan Prijon), Muzej Tomaža Godca (prostorska postavitev razstave, Bohinjska Bistrica, 2014–2019, A. Furlan Prijon). Za svoje delo so prejeli več nagrad ter priznanj na javnih, mednarodnih arhitekturnih natečajih.

Del njihovega projektiranja zavzema serija prenov frizerskih in pedikerskih salonov za Lassano iz Ljubljane, saj so v zadnjih 10 letih izvedli kar 17 projektov. To pomeni, da se vsako leto v povprečju prenovita skoraj dva salona. Začeli so leta 2008, ko so se dogovorili, da bo treba in da bo smiselno postopoma prenoviti celo verigo salonov. V biroju so najprej naredili temeljito analizo obstoječega stanja ter nastavili smernice za postopno in dolgoročno izvajanje prenov. Jernej Prijon pravi: »Res smo zadovoljni, ko ugotavljamo, da so bile prvotne ugotovitve in predlagane strategije prenov zelo smiselno zastavljene in da bi še vedno svetovali praktično enak pristop tudi za prenove v prihodnje.«

Enotnost zagotavlja grafična podoba

Pri koncipiranju pristopa k prenovi je bila ključna odločitev, da se ne išče poenotenja podobe salonov – enotnost verige naj zagotavlja celostna grafična podoba, sami saloni pa naj govorijo svoje zgodbe. Zelo pomembni so tudi vhodni podatki uslužbencev, ki najbolje poznajo svoj delovni proces in potrebe. Ariana Furlan Prijon pravi: »Posamezni saloni so zelo različni in imajo toliko preteklosti, da jo je nujno ohranjati in vključevati v nove rešitve. Že na začetku smo se trudili za čim večjo vključenost zaposlenih v posamezne prenove.

Proces prenove salonov je bil že v izhodišču zastavljen kot dolgoročen proces in obenem tudi interdisciplinaren. Projekt združuje več arhitektov, ki delajo timsko, pa tudi drugih strokovnjakov, kot sta scenografka Katja Šoltes in vizualni umetnik Miran Mohar, ki sta sodelovala pri pripravi strategije. Podoben pristop povezovanja strokovnjakov z različnih področij uporabljajo tudi, kadar se lotijo večjih arhitekturnih natečajev. Vedo, da je za dober rezultat pomembno sodelovanje interdisciplinarne skupine, katere zaključki morajo presegati pogled in vprašanja, ki jih narekujejo zgolj arhitekturne oči.

Detajli na delu

Saloni Lassana so med seboj zelo različni ne le zaradi lastne preteklosti ali prostorskih parametrov, ampak tudi zaradi funkcionalne organizacije. Tako je kljub verigi lokalov in skupni blagovni znamki, ki se odraža v detajlih (izvesek, kljuka, predpražnik, uniforme, tabla s cenikom in objavami…), vsak salon individualen projekt. Vid Razinger pravi: »Prenova salonov ne sme biti šok za stalne stranke, temveč kontinuiteta. Za značaj salona so zelo pomembni uslužbenci, zato je eden izmed osnovnih ciljev prenove izvedba posegov, ki jih bodo prepoznali kot izboljšanje delovnih pogojev.« V studiu Prima se zavedajo, da je ob prenovi treba biti pozoren na kontinuiteto obstoječega karakterja, ki naj se subtilno povezuje z novo opremo v skladu s končno vizijo ambientov. Poseben del analize je bilo prepoznavanje kakovostnih obstoječih elementov, ki so ključni za vzdrževanje značaja (identitete) ambienta in so jih med načrtovanjem vključili v projekt.

Prenove ne obsegajo samo notranjosti, ampak tudi stik z javnim prostorom. Cilj vsake prenove je ponovna vzpostavitev komunikacije med notranjostjo salona in zunanjim (javnim) prostorom. Pri prenovi je bilo pomembno tudi ustvariti vtis čistega, prijaznega, solidnega in ne trendovskega ali dragega prostora. Notranja oprema obsega kakovostno pohištvo in materiale, ki niso videti modno ali ekstravagantno

Najprej je bil prenovljen salon v Stritarjevi ulici v Ljubljani (2008), ki še danes deluje povsem sodobno, tako kot zadnji prenovljen salon v Nemški hiši na Slovenski 11 (2018). Prav razpon med prvim in zadnjim primerom najbolje pokaže uspeh strategije brezčasnosti – podoba, ki v nobenem trenutku ni atraktivno nova, a je hkrati ves čas sveža.

 

1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
© 2019 Prima d.o.o., vse pravice pridržane.
Prima d.o.o., Jerančičeva 5, 1000 Ljubljana, tel: 01 512 80 20, info@prima.si